Saša Bezjak: Kakofonija zvokov in rdeče

Petek, 3. 4. 2026, ob 18.00

Performans

Galerija Alkatraz,

AKC Metelkova mesto

1000 Ljubljana

V univerzalnem jeziku umetnosti

Vstop prost

Saša Bezjak: Kakofonija zvokov in rdeče

S serijo performansov Kakofonija zvokov in rdeče vizualna umetnica Saša Bezjak vstopa tudi na uprizoritveno področje, kjer vzpostavlja prostor povezovanja: ustvarjalcev (sebe kot performerke in dveh glasbenikov) ter ustvarjalnih izrazov (podobe, geste, giba, glasu in zvoka). Kot umetnici, za katero je značilna aktivistična umetniška drža, ki jo znova in znova vzpostavlja s svojimi risbami, vezeninami, slikami, skulpturami in prostorskimi postavitvami, ji je prostor enkratnega dogodka vse bolj eksistencialen izziv za umetniško akcijo in performans. Zastavlja si vprašanje, kako sebe kot žensko in svoje telo uprizarjati v okviru angažiranega javnega dogodka. Hkrati je to tudi njen ustvarjalni eksperiment, kako z gledališkimi sredstvi in performativnim izrazom uprizarjati svojo vizualno prakso. Pri tem je zatočišče našla v raziskovanju glasu, pri čemer sta ji glasbenika hkrati opora in skupna izhodiščna točka, saj vsi izhajajo iz tradicije alternativne glasbe in punka.

Saša Bezjak svoj prehod iz vizualnega v performativno artikulira najprej z besedami: »Kot umetnica želim graditi performans v slikah ali prizorih. Izhajam iz svoje dosedanje prakse: performansa Mednarodno Bezjak rdeča (Rdeče zore, 2022), v katerem sem se posluževala eksplicitne vizualnosti. Uporabila sem blago, prelito z rdečo barvo, iz katerega je bila kasneje narejena obleka. Oblivala sem se z rdečo barvo in na bel prt odtisnila podobo svojega telesa.

Kasneje sem se v performansih oddaljevala od vizualnosti in vstopala v recitacijo angažiranih besedil (Ženske so prišle Duba, 2024) in v eksperiment z glasom in kakofonijo zvokov (Glasbena lobotomija, 2025).

Z novim performansom Kakofonija zvokov in rdeče (premiera v ljubljanski Galeriji Alkatraz in ponovitvi v Galeriji Račka v Celju in GT22 v Mariboru) želim izvedbeno raziskovati uglašenost in glasnost ter enakovredne pozicije vseh sodelujočih. Tematsko se posvečam raziskovanju manipulacij in »bolečine« v njenem fizičnem in psihološkem smislu. V bolečini sem prepoznavala potencial eksistencialne rasti in ustvarjalnega razvoja. Kot starejša umetnica z dolgoletnimi izkušnjami ženske, matere in prekarne delavke nagovarjam afirmativnost družbenih norm in olik. Ne kršim jih, le sporočam, da niso več potrebne, ker moramo biti ali postati svobodna bitja. Vse temelji na odnosih: do sebe, bližnjega, skupnosti in družbe. Zavedam se svoje naivne pozicije in (ne)moči umetniške akcije, a se prav z vztrajanjem in ustvarjalnim pogumom zoperstavljam psihološkim, ekonomskim, političnim in družbenim manipulacijam, v katere smo zapleteni. Mojih 55 let mi je prineslo previdnost, tudi naivnost. Z umetniško občutljivostjo zaznam svoje psihološko stanje in potencial za novo delo, si vzamem čas, da se lahko vzpostavi védenje, umetniška dozorelost in soočenje z javnostjo. Kljub trenutni nesvobodi in tehnologijam, ki nas usmerjajo, ostajamo svobodni. To želim sporočiti zlasti alternativno razmišljujoči mladini med 20. in 30. letom starosti, sicer pa so moji performansi namenjeni občinstvu različnih starosti.«

Če je Saša Bezjak s svojo vizualno prakso bolj subtilna (zlasti njene izvezene risbe so očiščene odvečnih detajlov in delujejo s sugestivnostjo črte) in v zavetju svojega intimnega sveta, je zdaj, v performansu pred nami neposredna, s svojo ranljivostjo in krhkostjo, pa tudi s pogumom, čustveno emancipacijo in uporom.

Saša Bezjak, Dušan Dovč

Saša Bezjak, akademska slikarka, magistra kiparstva in profesorica likovne umetnosti, se od leta 2002, ko je začela delovati kot umetnica in samostojna kulturna delavka, ukvarja s performansom, pri čemer razvija svoj umetniški izraz v kontekstu feministične umetnosti.

Rajko Muršič, sicer antropolog in etnolog, je sodeloval v različnih eksperimentalnih rokovskih skupinah in improvizatorskih zasedbah (Mi, Gromska strela, Nebodigatreba, Avantkurent), nastopal pa je tudi kot solist. V zadnjih dveh desetletjih se ponovno prepušča navdihu trenutka in analogno-električnemu eksperimentiranju z zvoki električnih kitar.

Urban Saletinger je bobnar in tolkalec, končal je nižjo glasbeno šolo v Gornji Radgoni. Je aktiven član radgonske alternativne glasbene scene in član več alternativnih in metalskih glasbenih zasedb.

Povezava do Facebook dogodka

Info

Organizacija: 27. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža)
Avtorska zasnova in izvedba: Saša Bezjak
Kuratorstvo: Dušan Dovč
Glasba: Rajko Muršič (kitara), Urban Saletinger (bobni)

Lektura: Sonja Benčina

Prevod: Ana Makuc

Oblikovanje grafične podobe: Janu Krohm

Kontakti za medije: Saša Nemec, rdece.zore@gmail.com

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

Donacije