BOTS – Based on True Stories

4.3.2022 ob 18:00

Nočna izložba Pešak

AKC Metelkova Mesto

1000 Ljubljana

in virtualna galerija spol.si

BOTS – Based on True Stories (t.j. Po resničnih zgodbah je avtorska razstava mednarodno priznane stripovske umetnice Ivane Armanini, v kateri obravnava še vedno aktualni problem spolne stereotipizacije v javnem prostoru in v katerir skozi tehniko stripa gledalkam_cem ponuja kritično-humorno refleksijo in ustvarjalno debato ter strip subverzivno uporabi kot orodje dekonstrukcije spolnih stereotipov v javnem diskurzu.

Avtoričina dela v sklopu razstave kot osnovo uporabljajo javno-medijske sterotipne izjave, ki se nanašajo na spolne vloge, predvsem žensk. Te umetnica izbira iz javno dostopnih spletnih strani, kot so bodeča neža, Women’s Rights News, družbenih omrežij in tudi iz klasičnih medijev, kot so dnevni in tedenski časopisi ter televizijske oddaje. Izjave nato, na podlagi resničnih seksističnih in stereotipnih izjav, upodobi v medijih ilustracije in stripa. Na tak način avtorica ne samo (na)(o)riše problematiko spolne stereotipizacije, ampak javne izjave prevede v nov umetniški medij in jih iz ‘nepomembnih’ in ‘z lahkoto zavgrljivih’, povzdigne v ‘kritičnega diskurza vredne.’ Izjave, ki jih vsaka_do od nas lahko sliši v medijih in v vsakodnevnih pogovorih in so nemalokrat označene kot ‘nevredne’ poglobljenega pogovora, so tako kritično predstavljene kot umetniško delo, povzdignjeno na pročelje Nočne izložbe Pešak, vsem mimoidočim podane na ogled. Skozi svojevrstne upodobitve izjav Ivana Armanini opozarja na spolne stereotipe, procese stereotipizacije in na poglobitev retradicionalizacije spolnih vlog v zasebni sferi med pandemijo COVID-19, med katero so se škodljivi  stereotipi in tradicionalno razumljene spolne vloge še bolj zasidrale v zavest posameznic_kov.

Literarna zgodovinarka in antropologinja Svetlana Slapšak je v uvodu publikacije BOTS – Based on True Stories, z naslovom Ženska s tremi nogami ali poučnost stripa o seksualnosti, zapisala: 

“Še enkrat sem se, na primeru stripa Ivane Armanini, vprašala, zakaj mora imeti feministični strip še danes poučno noto, ko gre za žensko seksualnost? Ali nas ni vse sram, da nam še vedno mora nekdo v lahki in prijazni obliki pojašnjevati, kako deluje nek del naše občutljive aparature užitka? Ali nam je to treba narisati, črno na belem oz. v barvah? Zdi se mi, da si Ivana Armanini postavlja isto vprašanje. Njen odgovor je nejasno opredeljeno bitje s tremi nogami, ki misli kot feministka: ne kot ženska ali neki drugi spol, ampak kot nekdo, ki je končno obvladal spol. Kar pomeni, da ga je osvobodil/a. Naj torej gre, s svojo tretjo nogo, hitreje proti prihodnosti, ki si bo že izmislila svoje nove in prenovila svoje stare užitke. Strip Ivane Armanini torej ni učbenik temveč delovni zvezek. Slovnica je nekje drugje, verjetno v življenju.

Strip Ivane Arminini ni lep. Ni barocen, ni post- niti avangarden: to je zame dokaz, da avtorica ne potrebuje cinizma, distance, dekonstrukcije. Njen strip je brutalen in zahteva akcijo bralke, najbolje takoj, na ulici, v globini sebe, za zaveso, med izmenjavo pogledov. V tem stripu ni bremena ne preteklosti, ne žensk in ne stripa. Če ne bi bilo posredovanja delavnice, orodja, šole, papirja in ostalega, bi bil takšen strip narisan z okro na steni jame, v kateri ženska s tremi nogami kaznuje slabe učence želje in užitka.

Glave feministk Ivane Arminini so brez lasišča, pogled pa je prodoren – vsaj zdi se mi tako, glave so v profilu, ne gledajo me. Bralke tako zlahka začnejo verjeti, da so zunaj nevarnosti prav v trenutku, ko padejo v zanko. Kajti feministične glave strmijo v tvegano prihodnost, v kateri bo tretja noga nujna in hitrost neustavljiva.”

Svetlana Slapšak

Razstava, ki se bo vršila v sklopu 23. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore, skuži kot platforma za povečanje vidnosti trenutnega dogajanja na področju človekovih pravic žensk, predvsem med še trajajočo pandemijo COVID-19, ter kot platforma za predstavljanje feminističnih del širši javnosti v varnem okolju, ki ga festival sam tudi nudi. Skozi razstavo, tako fizično kot spletno, bo občinstvu približan angažiran feministični pristop k ustvarjanju umetniških del, ter ustvarjanje neobsojujočega, vendar zavzetega pogovora med avtoričinimi deli in gledalkami_ci.

Razstava je del 23. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore in letnega programa Nočne izložbe Pešak – oba sofinancirana s sredstvi MOL – Odelka za kulturo in Ministrstva za kulturo. Projekt Strip nad Stereotip, v okviru katerega je nastala publikacija stripov BOTS – Based on True Stories, je bil izbran v sofinanciranje na javnem razpisu za enake možnosti žensk in moških Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za leto 2021, v produkciji Kulturnega centra Danilo Kiš iz Ljubljane.

*******************************

Kontakti za medije: Saša Nemec, rdece.zore@gmail.com

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana.

*******************************