Zavod Bunker predstavlja

debatni večer ob mednarodnem dnevu žensk

Kaj pa kaj drugi pravijo? Nove fronte feminizma

Kaj pomeni feminizem danes – v teoriji in praksi? Zavedamo se, da obstajajo različne oblike feminizma, feminizmov je več, pri feminizmih ne gre (le) za vprašanje spola (spol kot družbeni konstrukt), temveč za idejo enakosti. Vendar so na spolu utemeljene razlike in hierarhije še vedno pomembne: v profesionalni politiki, gospodarstvu, znanosti, tudi kulturi in umetnosti, na položajih odločanja in upravljanja, ter na splošno v skoraj vseh segmentih družbe še vedno prevladujejo beli, Zahodni moški, ki so praviloma za primerljiva dela plačani bolje kot ženske.

Na drugi strani pa imamo ženska gibanja, združenja in pobude, ki se zavzemajo za pravice žensk. Ali ta gibanja/združenja/pobude same, z izpostavljanjem te spolne komponente podpirajo neenakost med spoloma? Ali identitetni pristop lahko prispeva k ideji enakosti? Ali je denimo zavzemanje za ženske kvote lahko rešitev ali predstavlja le del istega problema? O čem govorimo, ko govorimo o »enakosti med spoloma« (ali sta ta dva spola res lahko enaka)? Mar s tem ne anticipiramo izključujočo spolno dualnost, če upoštevamo, da je družbenih spolov več kot zgolj dva?

Ali zahodni feminizem, ki se osredotoča na bele, izobražene ženske srednjega in višjega razreda, in na spol kot tak, lahko zastopa idejo enakosti? Ali ne bi bilo treba prej odpirati vprašanja rasizma, nacizma, fašizma, ki ravno temeljijo na principu zapiranja v določeno identiteto? Mar ne gre v resnici za problem kapitalizma, ki s svojo krščansko-heteronormativno logiko še kako vzdržuje identitetni diktat? Kako nanj odgovarja queerovski koncept zamajane identitete – irelevantnost spola v procesu zahteve po radikalni enakosti, ki gre onkraj katere koli identitete? In katere »dobre prakse« boja za enakost v Sloveniji prihajajo iz nabora feminizmov (iniciative, gibanja, organizacije: Škuc LL, Rdeče zore, Mesto žensk, Lezbično-feministična univerza, Vstajniške socialne delavke …).

O vsem tem se bomo pogovarjali z gostjami: dr. Milica Antić Gaber, predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani; Nina Hudej, lezbična aktivistka in DJ-ka; Ana Jereb, aktivistka Vstajniških socialnih delavk; dr. Barbara Rajgelj predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in aktivistka; dr. Alenka Spacal, feministična teoretičarka in umetnica. Pogovor povezujeta Lana Zdravković, raziskovalka in aktivistka, in Nenad Jelesijević, umetnostni kritik in raziskovalec, oba tudi performerja tandema KITCH.

Po debati bo v Menzi pri koritu okrog 23:00 sledila razglasitev dobitnika nagrade Bodeča Neža za seksistično izjavo desetletja.

Produkcija: Zavod Bunker

Kako do tja