Dokumentarec izpostavlja stisko begunk iz Sirije, ki so se v zadnjih dveh letih zatekle v Libanon. Učinki vojne na ženske so zelo travmatični, saj ne samo da so prisiljene zapustiti svoje domove, svoje ljubljene in družbene mreže, ampak se soočajo tudi z diskriminacijo, izgubo pravic in možnosti ter nasiljem.

Zgodbe petih običajnih žensk nas vodijo skozi “begunsko izkušnjo”, ki vpliva na vse vidike njihovih življenj. Begunke delijo svoje izkušnje premestitve in izgube, ves čas pa sijeta skozi njihova moč in odpornost, ko se trudijo preživeti iz dneva v dan, pogosto v težkih razmerah. Spominjajo se svojih starih življenj doma; opisujejo svoje stiske; iskreno spregovorijo o spolnosti in intimnosti; razkrijejo svoje strahove in želje za prihodnost. Ko jih poslušamo, se zavemo, kako pogosto morajo živeti s posledicami prisiljenih odločitev, ki jih ne bi sprejele, če ne bi bile primorane zapustiti svoje države in spremeniti svojega načina življenja.

Pet žensk, z različnimi družbenimi, izobrazbenimi in ekonomskimi ozadji nam pripoveduje o tem, kaj pomeni biti begunka, bolj kot na njihove materialne potrebe pa se v svojih pripovedih osredotočajo na osebno in čustveno.

Biografija
Carol Mansour

Carol Mansour je neodvisna režiserka. Leta 2000 je v Bejrutu (Libanon) ustanovila Forward Film Production. V več kot dvajsetih letih je posnela številne dokumentarne filme o Šrilanki, Libanonu, Uzbekistanu… Za svoje delo je prejela več mednarodnih priznanj in nagrad, njeni filmi pa so bili izbrani in predvajani na več kot tridesetih filmskih festivalih po vsem svetu.

Zanje je prejela številne prestižne nagrade, pred kratkim (2014) nagrado za najboljši dokumentarec na Rated SR festival v New Yorku, Jury’s Special Mantion na FIFOG festivalu v Ženevi za njen film ‘Not who we are’ (2013) o trpljenju sirskih begunk v Libanonu. Njen film ‘A summer not to forget’ (2006) o Izraelski vojni z Libanonom je prejel nagrado za najboljši kratek dokumentarec na festivalu v Novi Zelandiji. Prejela je tudi nagrado žirije Institute du Monde Arab v Parizu in nagrado za najboljši dokumentarec na Arabskem filmskem festivalu v Rotterdamu. Njen nedavni dokumentarec ‘We cannot go there, my dear’ je bil predvajan na številnih festival v Evropi in Severni Ameriki, prejel pa je nagrado za najboljši dokumentarec na filmskem festivalu Al-Ard na Sardiniji in nagrado ženskih filmskih kritičark na Rated SR festivalu 2015 v New Yorku.

Njeno delo odraža avtoričino skrb za človekove pravice in družbeno pravičnost ter se dotika tem kot so migrantske delavke, begunke, okoljevarstvo, duševno zdravje, vojna in spomin, pravica do zdravja, otroško delo. Pred ustanovitvijo Forward Film Productions je bila producentka, režiserka in voditeljica zabavnih oddaj ter potovalnih programov na Future Television v Bejrutu. Je Libanonka Palestinskih korenin. Izobraževala se je v Montrealu, v Kanadi, trenutno živi in dela v Bejrutu.

Seznam dokumentarnih filmov režiserke:

– “We cannot go there now, my Dear” (2014), 42’; dvojna begunska izkušnja iz Palestine v Sirijo
– “Not Who We Are” (2013), 71’; sirske ženske begunke v Libanonu
-“We Want To Know” (2012), 42′ ; raziskovanje spomina na civilno vojno v Libanonu
– “Where do I begin?” (2011), 36′; duševno zdravje v Libanonu
– “All for the Nation” (2011), 52′; raziskovanje nezmožnosti nacionalizacije svojih otrok in partnerjev Libanonskih žensk
– “I Come From a Beautiful Place” (2010), 33′; begunci iz Iraka in Sudana v Libanon
– “Voices from Yemen” (2009), 30′; težave, s katerimi se soočajo delavske ženske v Jemnu
– Maid in Lebanon II (2008), 40′; povezava ženskih migrantskih delavk (hišnih pomočnic) z njihovimi domačimi državami
– “A Summer Not to Forget” (2007), 27′; popis Izraelske vojne z Libanonom leta 2006
– “Invisible Children” (2006), 26′; otroško delo
– “Maid in Lebanon” (2005), 27′; opis trpljenja ženskih migrantskih delavk (hišnih pomočnic)
– “100% Asphalt” (2002), 26′; ulični otroci Kaira

Spletna stran

Rdeči cikel Rdečih zor se odvija vsako tretjo nedeljo v Živko Skvotcu (Tovarna Rog, osrednja stavba, 1. nadstropje levo). Gledamo feministične filme in razpravljamo o izpostavljenih temah. Predvsem je prostor namenjen druženju, povezovanju ter razvijanju idej in morebitnih akcij.

Rdeči cikel je sklop izven-festivalskih dogodkov kolektiva Rdeče zore.

Tehnična podpora: Galerija Alkatraz (KUD Mreža)
Produkcija: Forward Film Production
ORGANIZACIJA: Rdeče zore (KUD Mreža) in Živko Skvotec
Vabljene_i!