26th International Feminist and Queer Festival Red Dawns – Rdeče Zore – March 2025, ACC Metelkova mesto, Ljubljana, Slovenia

Kviropisje

Kviropisje

Večer poezije

Sreda, 5. 3. 2025, ob 19.00

Klub Tiffany,

AKC Metelkova mesto,

1000 Ljubljana

V slovenskem jeziku

Vstop prost, zbirali se bodo prostovoljni prispevki

Kviropisje

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje. Serija dogodkov se je zagnala leta 2023 zaradi zaključka Mavričnih rim v Klubu Tiffany, od takrat pa je Kviropisje gostovalo množico slovenskih in tujih kvir avtoric_jev. Dogodki se zgodijo približno enkrat na mesec in pol in nabor nastopajočih je mešanica povabljenih in prijavljenih avtoric_jev.

Nastopajo Lea Aymard, Ana Štular, Tanja Matijašević, Neja Repe, Špela Setničar, Anamaria Varga, Gea Stošicki, Angela Steiner in po pavzi Anamaria Bagarić s Pavlo Zabret.

Po marčevskem Kviropisju, ki bo izveden v sodelovanju z Rdečimi zorami in na katerem bodo nastopile le povabljene umetnice, se bo Kviropisje zgodilo spet konec aprila/začetka maja – prijavite se!

Preveč mene se skriva v svetu, Preveč sveta se skriva v meni je sodobno plesni performans, v katerem se v različnih niansah srečujejo ples, zvok in glas.⁣⁣ Anamaria Bagarić (avtorstvo in ples) tokrat v sodelovanju s 𝐏𝐚𝐯𝐥𝐨 𝐙𝐚𝐛𝐫𝐞𝐭.⁣⁣

/ … /

svoja usta polnimo z mašili

ker ne vemo, kako naj obrnemo dlani

da bi te dovolj izrazito obrnile hrbet

/ … /

Pavla Zabret

Snov in gib predstave sta posledica raznolikih tehnik, zapisanih v telesu – plesnih, izraznih in somatskih, ob čemer je glavno vodilo izraz in filozofija buta. Če filozofija buto plesa ponuja gibalno izhodišče, pa drugo, izvedbeno izhodišče ponuja grafit pesnice in režiserke 𝐄𝐯𝐞 𝐊𝐨𝐤𝐚𝐥𝐣: »𝘗𝘳𝘦𝘷𝘦č 𝘮𝘦𝘯𝘦 𝘴𝘦 𝘴𝘬𝘳𝘪𝘷𝘢 𝘷 𝘴𝘷𝘦𝘵𝘶, 𝘗𝘳𝘦𝘷𝘦č 𝘴𝘷𝘦𝘵𝘢 𝘴𝘦 𝘴𝘬𝘳𝘪𝘷𝘢 𝘷 𝘮𝘦𝘯𝘪.«

Lea Aymard je aktivistka, umetnica, snemalka, osebna asistentka in mati dveh otrok. Lea se je rodila leta 1980 v Franciji, kjer je delala na področju kulture in socialnega dela. Leta 2006 se je preselila v Slovenijo in postala snemalka. Leta 2018 se je javno izpostavila kot trans aktivistka in se pridružila inštitutu TransAkcija. Od 2024 je osebna asistentka in sodeluje pri raznih kulturnih projektih.

Ana Štular, po novem 18, lahko bi legalno kupovala alkohol, ampak ji žal ni do tega. Ukvarja se s sodobnim plesom, pisanjem poezije, slam poezijo, igranjem klarineta, od letos malo bolj resno s šolo, druženjem in blebetanjem. Rada ima kofetek in kofetek in bonboniere in sladko in glasbo in umetnost galerije gledališča in še marsikaj, ter poskuša čim manj sovražiti.

Tanjo Matijašević, roj. 1983, Jesenice, zanimajo predvsem področja literature, performansa, improvizacijskega gledališča in prevpraševanje družbene angažiranosti za čas v katerem nastajajo. Ustvarja podkaste (ORO, Literarni glasovi, 3 stvari). Vodi Lezbično četrt v kateri je zadnjem letu oživel Dragi Drago – kabaret kraljevega mensplejnanja v katerem nosi reklc Stanislava Češplje in kopačke Zvezdana Antića. Sebe opiše kot vešo, ki ne ostane brez dlake na jeziku.

“Dokler mamo take trajdle okol sebe, da zacolajo, k ješ kiflc na štengah, se moramo ahtat,” bi komentirala čase ko smo preživljali karanteno. Sicer pa “ni, da ni”: je tudi članica impro kolektiva Sile na klancu. Načeloma bo njena prva pesniška na voljo v branje naslednje leto.

Špela Setničar je radijska napovedovalka, voditeljica, scenaristka in pesnica. Zaključuje vzporedni magistrski študij na AGRFT in Filozofski fakulteti. Sinhronizira celovečerne animirane filme, »reklame za luksuzne avtomobile, buržujske šampone« in občasno stopa po odrskih deskah gledališč. Lani je sredstva za razvoj na Slovenskem filmskem centru prejel njen avtorski scenarij za celovečerni film z naslovom: Magična bitja. V poeziji jo navdušuje iskreno pripovedovanje, največkrat osvobojeno metafor in olepševanj. Pesniške zanke rešuje s humorjem, prav tako tudi izzive, s katerimi se v življenju vseskozi srečuje – včasih, kot Angel Pornstar (pesničin alter ego), spet drugič, kot posameznica, ki se s svetom vedoželjno srečuje.

Anamaria Varga je nebinarna pesnica, performerka in nemirna komunistka. Njeno delo se giblje med razpokami družbe in raziskuje, kako zahodni imperializem pronica v najbolj intimne kotičke življenja. V umetniškem ustvarjanju briše meje med poezijo in protestom in beleži presečišča spomina, telesa, upora, nasilja kapitalizma in patriarhata. Bori se proti nevarni migracijski politiki Evropske Unije, patriarhatu in izbrisu marginaliziranih glasov, njena umetnost pa tako zaživi v podzemnem brnenju protestov – tam, kjer je poezija orožje in kjer vsak dih nosi težo tistih, ki jim ni bilo dovoljeno živeti.

Od leta 2019 živi in ustvarja v Bruslju.

Gea Stošicki je na svet prilezla kot dete, ki je želelo ustreči vsem, kar je videlo, sedaj pa se že nekaj let plazi po svetu, kot se želi in se nosi, kot je v interesu njej sami.

Piše poezijo, upokojence in študente vodi po galerijskih razstavah, šloga z vedeževalci iz vseh poti življenja, ustvarja na Radio Študentu in vodi delavnice za javno nastopanje. V svojem prostem času rada izigrava tisto gospo iz filma Sam Doma, ki hrani ptiče v parku – rada hodi v Tivoli in po rokah nosi siničke.

Njena osebna načela so hipijska po naravi, njena poezija pa bolj jezna in družbeno kritična. Podkovana je v teatralnih praksah iz strani Sistema Stanislavskega in srčno rada nastopa.

Anamaria Bagarić je avtorica, koreografinja in plesalka. V Egiptu se je predstavila s prvim avtorskim solom Dark Matter(s) (2017) in sodelovala s Kairsko operno hišo. V Sloveniji redno sodeluje s kolektivom fizičnega gledališča Fourklor in projektno v polju sodobnega plesa in gledališča. Je avtorica predstav Prizma (2019), Kava, črna (2022) in Preveč mene se skriva v svetu (2024).

Pavla Zabret, mladinska delavka in pedagoginja, cirkuška performerka in pesnica. Njeni začetki izvirajo v slem poeziji, kabareju in fizičnem gledališču. Danes je aktivna v kolektivu Mismo Nismo, ki deluje na področju sodobnega cirkusa. Objavljena je bila v večih antologijah in publikacijah, svojo poezijo je uprizorila v solo plesnem performansu Anamarie Bagarić: Preveč mene se skriva v svetu, preveč sveta se skriva v meni. Z Nilsem Roškerjem je soustvarila noise-performativni projekt Sv. Pavel in Nikoleta:Gutter sermons, kot vokalistka pa je nastopila v sodelovanju s producentom Gregom Kalinskim.

Dogodek na Facebooku

Info

Organizacija: 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža)

Koprodukcija: Kulturni center Q (Klub Tiffany)

Oblikovanje grafične podobe: Lenča Malec

Kontakti za medije: Saša Nemec, rdece.zore@gmail.com

Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS – JAK, Zavod Omrežje in Urad za mladino RS. Dogodek je del projekta Mladi in prihodnost LGBT+ skupnosti, ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije.

Donacije

		DOMOV PROGRAM DONACIJE GALERIJE ORGANIZACIJA O ZGODOVINI Bodeča Neža Facebook BLOG LINKI ENG

<NAZAJ	Kviropisje Kviropisje Večer poezije Sreda, 5. 3. 2025, ob 19.00 Klub Tiffany, AKC Metelkova mesto, 1000 Ljubljana V slovenskem jeziku Vstop prost, zbirali se bodo prostovoljni prispevki Kviropisje Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje. Serija dogodkov se je zagnala leta 2023 zaradi zaključka Mavričnih rim v Klubu Tiffany, od takrat pa je Kviropisje gostovalo množico slovenskih in tujih kvir avtoric_jev. Dogodki se zgodijo približno enkrat na mesec in pol in nabor nastopajočih je mešanica povabljenih in prijavljenih avtoric_jev. Nastopajo Lea Aymard, Ana Štular, Tanja Matijašević, Neja Repe, Špela Setničar, Anamaria Varga, Gea Stošicki, Angela Steiner in po pavzi Anamaria Bagarić s Pavlo Zabret. Po marčevskem Kviropisju, ki bo izveden v sodelovanju z Rdečimi zorami in na katerem bodo nastopile le povabljene umetnice, se bo Kviropisje zgodilo spet konec aprila/začetka maja – prijavite se! *Preveč mene se skriva v svetu, Preveč sveta se skriva v meni* je sodobno plesni performans, v katerem se v različnih niansah srečujejo ples, zvok in glas.⁣⁣ Anamaria Bagarić (avtorstvo in ples) tokrat v sodelovanju s 𝐏𝐚𝐯𝐥𝐨 𝐙𝐚𝐛𝐫𝐞𝐭.⁣⁣ / … / svoja usta polnimo z mašili ker ne vemo, kako naj obrnemo dlani da bi te dovolj izrazito obrnile hrbet / … / Pavla Zabret Snov in gib predstave sta posledica raznolikih tehnik, zapisanih v telesu – plesnih, izraznih in somatskih, ob čemer je glavno vodilo izraz in filozofija buta. Če filozofija buto plesa ponuja gibalno izhodišče, pa drugo, izvedbeno izhodišče ponuja grafit pesnice in režiserke 𝐄𝐯𝐞 𝐊𝐨𝐤𝐚𝐥𝐣: »𝘗𝘳𝘦𝘷𝘦č 𝘮𝘦𝘯𝘦 𝘴𝘦 𝘴𝘬𝘳𝘪𝘷𝘢 𝘷 𝘴𝘷𝘦𝘵𝘶, 𝘗𝘳𝘦𝘷𝘦č 𝘴𝘷𝘦𝘵𝘢 𝘴𝘦 𝘴𝘬𝘳𝘪𝘷𝘢 𝘷 𝘮𝘦𝘯𝘪.« Lea Aymard je aktivistka, umetnica, snemalka, osebna asistentka in mati dveh otrok. Lea se je rodila leta 1980 v Franciji, kjer je delala na področju kulture in socialnega dela. Leta 2006 se je preselila v Slovenijo in postala snemalka. Leta 2018 se je javno izpostavila kot trans aktivistka in se pridružila inštitutu TransAkcija. Od 2024 je osebna asistentka in sodeluje pri raznih kulturnih projektih. Ana Štular, po novem 18, lahko bi legalno kupovala alkohol, ampak ji žal ni do tega. Ukvarja se s sodobnim plesom, pisanjem poezije, slam poezijo, igranjem klarineta, od letos malo bolj resno s šolo, druženjem in blebetanjem. Rada ima kofetek in kofetek in bonboniere in sladko in glasbo in umetnost galerije gledališča in še marsikaj, ter poskuša čim manj sovražiti. Tanjo Matijašević, roj. 1983, Jesenice, zanimajo predvsem področja literature, performansa, improvizacijskega gledališča in prevpraševanje družbene angažiranosti za čas v katerem nastajajo. Ustvarja podkaste (ORO, Literarni glasovi, 3 stvari). Vodi Lezbično četrt v kateri je zadnjem letu oživel Dragi Drago – kabaret kraljevega mensplejnanja v katerem nosi reklc Stanislava Češplje in kopačke Zvezdana Antića. Sebe opiše kot vešo, ki ne ostane brez dlake na jeziku. “Dokler mamo take trajdle okol sebe, da zacolajo, k ješ kiflc na štengah, se moramo ahtat,” bi komentirala čase ko smo preživljali karanteno. Sicer pa “ni, da ni”: je tudi članica impro kolektiva Sile na klancu. Načeloma bo njena prva pesniška na voljo v branje naslednje leto. Špela Setničar je radijska napovedovalka, voditeljica, scenaristka in pesnica. Zaključuje vzporedni magistrski študij na AGRFT in Filozofski fakulteti. Sinhronizira celovečerne animirane filme, »reklame za luksuzne avtomobile, buržujske šampone« in občasno stopa po odrskih deskah gledališč. Lani je sredstva za razvoj na Slovenskem filmskem centru prejel njen avtorski scenarij za celovečerni film z naslovom: Magična bitja. V poeziji jo navdušuje iskreno pripovedovanje, največkrat osvobojeno metafor in olepševanj. Pesniške zanke rešuje s humorjem, prav tako tudi izzive, s katerimi se v življenju vseskozi srečuje – včasih, kot Angel Pornstar (pesničin alter ego), spet drugič, kot posameznica, ki se s svetom vedoželjno srečuje. Anamaria Varga je nebinarna pesnica, performerka in nemirna komunistka. Njeno delo se giblje med razpokami družbe in raziskuje, kako zahodni imperializem pronica v najbolj intimne kotičke življenja. V umetniškem ustvarjanju briše meje med poezijo in protestom in beleži presečišča spomina, telesa, upora, nasilja kapitalizma in patriarhata. Bori se proti nevarni migracijski politiki Evropske Unije, patriarhatu in izbrisu marginaliziranih glasov, njena umetnost pa tako zaživi v podzemnem brnenju protestov – tam, kjer je poezija orožje in kjer vsak dih nosi težo tistih, ki jim ni bilo dovoljeno živeti. Od leta 2019 živi in ustvarja v Bruslju. Gea Stošicki je na svet prilezla kot dete, ki je želelo ustreči vsem, kar je videlo, sedaj pa se že nekaj let plazi po svetu, kot se želi in se nosi, kot je v interesu njej sami. Piše poezijo, upokojence in študente vodi po galerijskih razstavah, šloga z vedeževalci iz vseh poti življenja, ustvarja na Radio Študentu in vodi delavnice za javno nastopanje. V svojem prostem času rada izigrava tisto gospo iz filma Sam Doma, ki hrani ptiče v parku – rada hodi v Tivoli in po rokah nosi siničke. Njena osebna načela so hipijska po naravi, njena poezija pa bolj jezna in družbeno kritična. Podkovana je v teatralnih praksah iz strani Sistema Stanislavskega in srčno rada nastopa. Anamaria Bagarić je avtorica, koreografinja in plesalka. V Egiptu se je predstavila s prvim avtorskim solom Dark Matter(s) (2017) in sodelovala s Kairsko operno hišo. V Sloveniji redno sodeluje s kolektivom fizičnega gledališča Fourklor in projektno v polju sodobnega plesa in gledališča. Je avtorica predstav Prizma (2019), Kava, črna (2022) in Preveč mene se skriva v svetu (2024). Pavla Zabret, mladinska delavka in pedagoginja, cirkuška performerka in pesnica. Njeni začetki izvirajo v slem poeziji, kabareju in fizičnem gledališču. Danes je aktivna v kolektivu Mismo Nismo, ki deluje na področju sodobnega cirkusa. Objavljena je bila v večih antologijah in publikacijah, svojo poezijo je uprizorila v solo plesnem performansu Anamarie Bagarić: Preveč mene se skriva v svetu, preveč sveta se skriva v meni. Z Nilsem Roškerjem je soustvarila noise-performativni projekt Sv. Pavel in Nikoleta:Gutter sermons, kot vokalistka pa je nastopila v sodelovanju s producentom Gregom Kalinskim. Dogodek na Facebooku Info Organizacija: 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža) Koprodukcija: Kulturni center Q (Klub Tiffany) Oblikovanje grafične podobe: Lenča Malec Kontakti za medije: Saša Nemec, rdece.zore@gmail.com Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS – JAK, Zavod Omrežje in Urad za mladino RS. Dogodek je del projekta Mladi in prihodnost LGBT+ skupnosti, ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije. Donacije	5. MAREC 19:00 Kviropisje