Večer ob pesmih Carol Ann Duffy in Ane Makuc

Torek, 4. 3. 2025 ob 18.30

Literani dogodek

Projektna soba SCCA-Ljubljana,

Metelkova 6,

1000 Ljubljana

V slovenskem jeziku

Vstop prost, zbirali se bodo prostovoljni prispevki

Večer ob pesmih Carol Ann Duffy in Ane Makuc

Vabljene_i na pesniški večer ob knjižnih novostih Založbe Sophia – zbirk Švercam lubenice Ane Makuc in Žena sveta Carol Ann Duffy (v prevodu in s spremno študijo Ane Makuc). Pogovor z avtorico in prevajalko bo v sproščenem, neformalnem in sestrskem vzdušju vodila aktivistka Eva Gračanin.

Druga pesniška zbirka Ane Makuc, Švercam lubenice (Sophia, 2024), je, tako kot njen prvenec Ljubica Rolanda Barthesa, napisana večinoma v obliki dramatičnega monologa, s čimer pesnica podaja glas v družbi neslišnim, nevidnim, zatiranim, izkoriščanim. Zbirka s feministične perspektive izprašuje materinstvo, žensko telo in nasilje, vzporeja meje ženskega telesa in državne meje (ter tako enači odnos belskega supremacističnega imperialističnega kapitalističnega patriarhata do ozemlja in ženskih teles – od tod tudi naslov zbirke) in tematizira mejne, vmesne, pretočne, razcepljene subjektivnosti, ki so v ta položaj sistemsko potisnjene. Avtorica izraža družbeno kritiko skozi masko ali psihograme, kritiko institucionalnega nasilja zlasti nad ženskimi telesi ter begunkami in begunci/migranti, ki pronica v vse pore zasebnih življenj: nasilje v družini, heteronormativna nuklearna celica, neplačano in nevidno reproduktivno (gospodinjsko in skrbstveno) delo žensk, kratenje reproduktivnih pravic, evropska protimigrantska politika, objektivacija in seksualizacija žensk, odnos zdravstvene ustanove do ženskih (nosečih) teles. Sama pesniška oblika ali podzvrst poezije – dramatični monolog, ki ima dolgo ženskoavtorsko literarno tradicijo (izumile so jo viktorijanske pesnice) – govorke in govorce opolnomoči: to niso žrtve, temveč preživele in preživeli, to niso objekti, temveč subjekti, to niso človeške smeti, temveč osebe, ljudje s specifičnimi življenjskimi okoliščinami.

V pesniški zbirki Žena sveta (Picador, 2024, 1999) Carol Ann Duffy v tridesetih pesmih s tridesetimi govorkami prida glas tistim ženskam, ki, po pregovoru, stojijo za vsakim »velikim« moškim – bodisi resničnim, zgodovinsko izpričanim, bodisi fiktivnim, mitskim in bibličnim –, tako da te moške, kot so denimo Freud, Darwin, Orfej, Odisej, Faust, vidimo s perspektive spalnice, kuhinje in kopalnice, skozi doživljanja njihovih žena, ljubimk, sester. Vse to počne na izrazito dostopen, duhovit, šaljiv, igriv, razposajen in mestoma tudi žaljiv (satiričen, parodičen) način, predvsem pa v obliki dramatičnega monologa, kajti to je edina pesniška zbirka Carol Ann Duffy, ki je v celoti napisana v tej formi, čeprav se dramatični monolog pogosto pojavlja tudi v njenih drugih zbirkah. Duffy v zbirki hoče izpostaviti, kako so bile ženske skozi stoletja na splošno v najboljšem primeru prezrte in v najslabšem utišane. To utišanje je tako globoko, da ni čudno, da so v zbirki vključeni liki iz mitov in pravljic. To so arhetipske figure, katerih psihološki učinek – v obliki kolektivnega nezavednega – je izjemen. Stopi v dialog s tistim vidikom zahodne ideologije, ki je žensko – v jezikih filozofije, znanosti, umetnosti in religije – zreducirala na živalskost, intelektualno infantilnost, pasivnost in odvisnost. Tako opozarja na kulturne in družbene posledice te zapuščine, ki je predolgo dajala prednost pripovedi o »možu sveta«. Poleg tega se pesniška zbirka Žena sveta tako na ravni zgradbe kot vsebinsko ukvarja z žensko literarno tradicijo, iskanjem glasu kot ženska, v povezavi z žensko subjektivnostjo, z vprašanjem, kaj je »ženska«, z iskanjem bolj osvobajajoče vizije »ženskosti«.

Carol Ann Duffy (1955) je škotska pesnica, dramatičarka, otroška pisateljica in profesorica sodobne poezije na Manchester Metropolitan University v Veliki Britaniji, po izobrazbi filozofinja. Leta 2009 je bila imenovana za pesnico lavreatko Velike Britanije in je prva ženska, ki je prejela ta naziv. Je avtorica številnih pesniških zbirk, mdr. Standing Female Nude (1985), Selling Manhattan (1987), Meantime (1993) in Rapture (2005), ter prejemnica mnogih literarnih nagrad za poezijo, ena izmed najbolj priljubljenih in plodovitih britanskih pesnic. Njena poezija je napisana v dostopnem jeziku, pravi namreč, da »rada uporablja preproste besede na zapleten način«.

Ana Makuc (1982) je pesnica, prevajalka in aktivistka. Po študiju primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji doktorirala iz ženskih študij in študij spolov. V letih 2014–2019 je bila soustvarjalka Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. Leta 2016 je prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, in sicer za svoj prvenec Ljubica Rolanda Barthesa (2015, KUD Apokalipsa). Leta 2022 je pri Založbi Sophia izšel njen prevod dela bell hooks Feminizem je za vsakogar: Strastna politika, leta 2024 pa dve pesniški zbirki, ki bosta predstavljeni na prireditvi. Poezijo, prevode leposlovja in humanistike ter znanstvene članke s področja feministične literarne vede objavlja tudi v številnih revijah in knjigah.

Eva Gračanin je aktivistka na področju pravic LGBT, feminizma, antimilitarizma in antikolonializma ter pravic Palestink_cev. Svojo aktivistično pot je začela na področju razvijanja prostovoljstva ter sodelovanja pri ozaveščanju o pravicah prosilk_cev za azil in begunk_cev v okviru Slovenske filantropije. Nadaljevala jo je pri Legebitri, kjer je razvijala program za mlade ljudi LGBT, razvijala in izvajala izobraževanja na teme družbenega sprejemanja raznolikih spolnih usmerjenosti, identitet in izrazov, sodelovala v uredniškem odboru revije Narobe in urejala Narobe blog, se intenzivno ukvarjala s področjem spoštovanja pravic transspolnih ljudi in zagovarjala pravice prosilk_cev LGBT za mednarodno zaščito – na tem področju v zadnjih dveh letih sodeluje z Društvom Parada ponosa. Trenutno je najbolj aktivna v Gibanju za pravice Palestincev, pridružila se mu je že leta 2014. V tej povezavi in v duhu širitve solidarnosti se je pridružila tudi Založbi Sophia, pri kateri je za revijo Borec iz angleščine prevedla več pesmi palestinskih pesnic, sodelovala na večerih branja palestinske poezije, zasnavlja in moderira pa tudi Sophijine simpozije, nazadnje zaključno prireditev »Težko je vedeti, kdo si, ko meje tvojega telesa niso meje tvoje kože« s pogovorom ob zbirki Švercam lubenice.

Dogodek na Facebooku

Info

Organizacija: 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža)

Koprodukcija/soorganizacija:  Založba Sophia, Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana

Lektura: Tanja Velagić

Prevod (v angleški jezik): Ana Makuc

Oblikovanje grafične podobe: Lenča Malec

Kontakti za medije: Saša Nemec, rdece.zore@gmail.com

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

Donacije