Lea Culetto: Moje življenje je dlakava zgodba, drugič

Razstava

Ponedeljek, 3. 3. 2025 ob 19.00

Galerija Alkatraz,

AKC Metelkova mesto,

1000 Ljubljana

Urnik galerije

Ponedeljek – petek: 12.00 – 18.00

Lea Culetto: Moje življenje je dlakava zgodba, drugič

Lea Culetto v svoji umetniški praksi raziskuje vpliv družbenih norm na dojemanje ženskega telesa, pri čemer se osredotoča na ideal lepote kot mehanizem nadzora. Projekt Moje življenje je dlakava zgodba (2023) se poigrava s pomenom telesnih dlak in njihove družbene (ne)sprejemljivosti. Z oblikovanjem las v pričeske, vtkane v plišaste objekte, odpira vprašanje, ali bi stiliziranost dlak vplivala na njihovo percepcijo. Skozi humor in estetizacijo telesnih značilnosti podaja kritiko patriarhalnih standardov videza.

Umetnico zanima, kakšne vloge zavzemajo ženski liki in kako se žensko telo pojavlja v pravljicah kot simbol lepote in podrejenosti. Motiv steklenega čevlja, skozi katerega prosevajo modri mehurji v delu Moje življenje je dlakava zgodba (2023), namiguje na skrite posledice teh zgodb, »osmišljenih« v pregovoru »za lepoto je treba potrpeti«. Hkrati raziskuje tudi simboliko las in kocin, ki so v različnih kontekstih nosilci pomenov – od čarobnih lastnosti v ljudskih pripovedkah do povezav z močjo in divjostjo v antičnih mitih. Delo 1,99 grama preveč (2017), ki je že bilo razstavljeno v Galeriji Alkatraz, se tokrat z istim sporočilom vrača v posodi za maslo, kjer so svoje domovanje našle dlake polletnega narastka.

Nekatera razstavljena dela vabijo k interakciji, kjer obiskovalke_ci z dotikanjem senzorjev v e-tekstilu raziskujejo svoj odnos do telesa in njegovih družbenih označevalcev. Projekt tako razpira prostor za razmislek o ponotranjenih normah in njihovi dekonstrukciji skozi umetniški izraz.

Culetto v širšem kontekstu raziskuje vprašanja telesne reprezentacije v popularni kulturi ter kritično naslavlja vpliv družbenih pričakovanj na dojemanje ženskega telesa in njegovih vlog. Njena dela pogosto izhajajo iz osebnih izkušenj, skozi katere razkriva mehanizme ponotranjenja norm in občutke neustreznosti, ki temu sledijo. Ustvarja umetniške objekte, oblačila in modne dodatke, ki tematizirajo telesne procese, pogosto potisnjene na rob modne industrije in družbe nasploh.

Poleg policističnega sindroma jajčnikov v delu PCOS (2023), ki ga sestavljajo s transfernim tiskom odtisnjeni simboli plodnosti različnih kultur, umetnico zanima še misreprezentacija menstrualne krvi, ki se je v oglasih do nedavnega prikazovala kot modra tekočina – simbol čistoče in sterilnosti, obenem pa – v navezavi na pravljice – aludira na idejo »modre krvi« plemstva in privilegiranosti, ki iz nje izhaja. V mehko kosmateno blago zavita in izvezena interaktivna dela Au!, Modra kri in Srečno do konca svojih dni ter deli s transfernim tiskom Da bi te kar pojedla ter … (vsa 2023) podajajo bleščeče jasno kritiko kapitalizma, ki povzroča boleče neenakomerno porazdeljena sredstva in moč med ljudmi. S pomočjo legend (princ, spremenjen v žabo, kraljična kot kača, …) in uporabo bodeče ožičenega srca iz pliša, ki je obenem žensko telo, skrivnostno podobno Willendorfski Veneri, dela Lee Culetto razkrivajo trpljenje, ki ga je pozročilo discipliniranje duha in teles vseh spolov v službi kapitalističnega »plemstva«.

Umetniška dela so bila v lanskem letu predstavljena v Likovnem salonu v Celju. Galerija Alkatraz jih predstavlja za občinstvo festivala Rdeče zore, s tem ugovarja nerealnim zahtevam in izkoriščevalskim zahtevam potrošniške družbe po konzumaciji vedno nove produkcije ter preko razstave poudarja, da je pomembne vsebine vredno ponovno in večkrat obiskati.

Culetto odpira razmislek o svobodi odločanja o lastni podobi in ponuja alternativen pogled na estetiko telesa. S svojim delom ne gradi zgolj kritike, temveč ponuja inkarnacijo drugačnosti – kič uporablja ne le kot umetniški izraz, temveč kot sredstvo ustvarjanja mehkejšega, prijaznejšega in igrivega sveta, v katerem estetika sprejema in vključuje nenormativne oblike lepote in individualnih izrazov.

Lucija Zajc, Ana Grobler, Veronika Rakovec

Razstava bo odprta do 28. 3. 2025

Lea Culetto (1995, Slovenija) je leta 2019 zaključila podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Od takrat dalje deluje kot samozaposlena v kulturi. Deluje na področju vizualnih umetnosti, s poudarkom na feminizmu. Culetto s pomočjo tekstila in mešanih medijev ustvarja objekte in instalacije, skozi katere prevprašuje ideale, tabuje in predstave o ženskem telesu. Najpogosteje izhaja iz osebne izkušnje. Samostojno se je predstavila v galeriji Miklova hiša (Ribnica), Aksioma (Ljubljana), Ravnikar Gallery Space (Ljubljana), v galeriji Božidar Jakac (Kostanjevica na Krki), v galeriji Kresija (Ljubljana) v Likovnem salonu Celje (Center sodobnih umetnosti, Celje) in v prostorih kulturnega centra Švicarija, MGLC, kjer je bila rezidenčna umetnica (2021–2023). Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, med drugim na razstavi Vračanje pogleda (Cukrarna, 2022), Body and Territory (Kunsthaus Graz, 2023) in Vedno na voljo (Moderna galerija, 2023). Sodelovala in razstavljala je z različnimi mednarodnimi festivali, kot so Mesto žensk, Rdeče zore, Lezbična četrt in Festival Račka. Poleg razstav na festivalih izvaja različne delavnice. Kot mentorica je med drugim sodelovala na festivalu Bobri (Ljubljana, 2021) in pri projektu Stara celina v Švicariji (Ljubljana, 2022). Na povabilo Varje Hrvatin je kot kostumografka sodelovala pri predstavah Da te ni sram (Lutkovno gledališče Ljubljana, 2022), Ikigai (Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2023) ter SUKEBAN (Cankarjev dom, Mesto žensk, Ljubljana, 2024). Kot vizualna umetnica je bila izbrana za sodelovanje pri projektu SAiR (Sustainability is in the Air, 2023–2025), ki ga vodi Mednarodni grafični likovni center Ljubljana.

Dogodek na Facebooku

Info

Organizacija: 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža)

Koprodukcija/soorganizacija: Galerija Alkatraz (KUD Mreža)

Kuratorstvo: Lucija Zajc, Veronika Rakovec, Ana Grobler

Lektura: Sonja Benčina

Prevod (v angleški jezik): Ana Makuc

Oblikovanje grafične podobe: Lenča Malec

Kontakti za medije: Saša Nemec, rdece.zore@gmail.com

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

Donacije